Tom in njegove prigode 6

»O, to boš prav gotovo.«
»Pa bom.
»No, zakaj pa tega ne storiš? Zakaj ves čas le govoriš, da
boš? Zakaj tega ne storiš? Zato ker se bojiš.«
»Nič se ne bojim.-«
»la se.
Pa se ne.
»Pa se.<
Nov premolk, in spet sta se gledala in se vrtela drug okoli
drugega. Naposled sta si obstala z ramo ob rami. Tom je rekel:
»Spravi se proč od tod!«
»Spravı se sam:
Jaz se ne bom.
》Jaz tudi ne.«
Tako sta stala, vsak si je postavil stopalo po strani, da se
je opiral, in začela sta se na vso moč prerivati, sovražno sršeč
drug v drugega. Vendar ne ta ne oni ni mogel odriniti drugega.
Ruvala sta se, da sta bila oba vroča in zardela, potem sta pre-
vidno in prežeče popustila, in Tom je rekel:
»Strahopetec si in šleva. Povedal bom o
tebi svojemıu
velikemu bratu, ta te lahko premlati z mezincem, pa te tudi bo
poskrbel bom za to.«
Kaj je meni mar tvoj veliki brat? Jaz imam brata, ki je
večji od njega -in ne samo to, lahko ga tudi vržc čez tisti plot.«
(Oba brata sta bila izmišljena.)
To je laž.
Zato ker ti praviš, že ni.
Tom je naredil s palcem na nogi črto v prah in rekel:
Samo drzni si prestopiti to črto, pa te premlatim, da ne
boš mogel več stati. Kdor stopi čez črto, je ovčji tat.
Novi deček je brž stopil čez črto in rekel:
Zdaj si rekel, da me boš, bomo videli, kako me boš.
》Le nic me ne priganjaj: rajsı se pazi.«
»No, saj si rekel, da me boš _zakaj me ne?«
Zlomka! Za dva centa te bom pa res.
Novi deček je vzel iz žepa dva velika bakrena novčiča
in ju posmehljivo podržal proti Tomu. Ta mu ju je izbil iz roke.
V trenutku sta se dečka valjala in premetavala po blatu, sprijeta
kakor dve mački; in celo minuto sta vlekla in trgala drug
drugega za lase in obleko, se suvala in praskala drug drugega
po nosu, in se pokrivala s prahom in s slavo. Kmalu pa je ta
zmeda dobila neko obliko, iz bojne megle se je pokazal Torm
ko je okobal sedel na novem dečku in ga obdeloval s pestmi
»Zakliči ,zapik'l« je rekel
Fant se je samo otepal, da bi se osvobodil. Jokal se je
največ od jeze.
Zavpij .zapik'!« - in Tom ga je bunkal naprej
Naposled je tujec spravil iz sebe pridušen »Zapik!«, Tom
ga je pustil vstati in rekel:
No, to te bo izučilo. Drugič rajši pazi, iz koga si delaš
norca.
Novi deček je odšel, otepaje si prah z obleke, ihtel je,
smrkal, tu pa tam pogledal nazaj, stresal z glavo in grozil,
kaj bo naredil Tomu, »ko ga drugič dobi v pest«. Tom je temu
odgovarjal z roganjem in se je odpravil židane volje, kakor
hitro pa je novemu dečku obrnil hrbet, je ta pograbil kamen,
ga zagnal ter ga zadel med pleča, potem pa nabrusil pete in
bežal kakor antilopa. Tom je podil zahrbtneža do doma in
tako odkril, kje stanuje. Potem je nekaj časa držal postojanko
pri vrtnih vratih in izzival sovražnika, naj pride ven, ali sov-
ražnik se mu je samo spakoval skozi okno in ni hotel priti.
Naposled se je pokazala sovražnikova mati, rekla je Tomu,
da je hudoben, izprijen, surov otrok, in ga zapodila. Tako je
odšel, vendar je rekel, da bo tega dečka »ze še pričakal«.
Ta večer je prišel domov precej pozno, in ko je previdno
prilezel skozi okno, je naletel tam na zasedo, teta je čakala
nanj; in ko je videla, v kakšnem stanju je njegova obleka, je
postala njena odločitev, da mu spremeni sobotni prosti čas v
zapor s prisilnim delom, trdna kakor skala.
KONEC