Dekle na poziv predgovor

Ljudje mi postavljajo toliko vprašanj v zvezi s tem. To ste počeli? Saj
se šalite, kajne? Kako ste začeli? Kako je v resnici? Kakšni ljudje
uporabljajo te storitve? Kakšna dekleta jih nudijo?
Še zlasti moške prevzame ta tema pogovora. Želijo se pogovarjati o
tem, vedno znova sprašujejo iste stvarı, zdi se, da nikoli nimajo dovolj
Kot da bi bili deležni vpogleda v nek skrivnosten, na pol prepovedan
svet, v svet, ki ga karikira pornografija in ga napadajo konservativci in
o katerem razmišljajo prav vsi. Ko o tem razmišljajo moški, jih spreletava
zona, ki nadomešča prave seksualne užitke. Ženske se sprašujejo, kako
bi bilo, če bi jih kdo plačeval - in to dobro- za nekaj, kar same rutinsko
dajejo za drugačno valuto
Povsem neizogibno je, da me ljudie pogledajo in se malce zdrznejo
Lahko bi bila - sem - ena od njih. Sem njihova sestra, soseda, njihovo
dekle. Nisem ravno to, kar bi si predstavljali pod izrazom 'kurba'. Morda
se me prav zaradi tega ustrašijo
Želijo, da bi bila dekleta na poziv drugačna, prepoznavna. Tako bi
bili varni. A v resnici, seveda, po navadi nismo. Seveda, dekletom, ki se
ponoči nastavljajo za cesto, ja, tistim se vidi, saj veste. A po pravici

povedano, se teh žensk na smrt bojim. Nekoč sva šli s Peach zvečer
ven, in ko sva se peljali mimo njih, sva zaklenili avtomobilska vrata od
znotraj, pa naj bi bile domnevno v istem poslu. V resnici pa nimamo
prav nic sKupnega
A dekleta na poziv -ženske, ki delamo za agencije za posredovanje
spremljevalk, posebno za tiste drage, še zlasti tiste, ki jih vodijo žen-
ske - nismo videti prav nič drugačnc od drugih, včasih nismo niti lepše
od drugih žensk. Prav zato vzbujamo strah: zato ker, saj veste, lahko bi
bile katera od vas.
Morda celo smoSovražim, če se moram v knjigi sklicevati na televizijo,
a na tem mestu žal ne gre drugače. Te dni spremljam nanizanko Zahodno krilo
inteligentno, duhovito, politično zavedno in človeško občutljivo, ki jo
predvajajo enkrat tedensko. Prevzeli so me liki s svojo premišljenostjo
in predanostjo. Pa vendar je v enem od zgodnejših delov neki lik
dekletom na poziv pripisoval lastnosti, ki so tako rekoč splošno veljavne:
da nimajo kdove kakšne etike, da bi za denar storile vse, da se pravzaprav
istovetijo s svojim poklicem. In da se ne morejo prav postavljati z njim
Le katera od nas bi prenesla takšne očitke?
Prosim, poslušajte tole: dekleta na poziv imamo etiko. Odločamo se
lahko tako kot vsi ostali, tudi na podlagi svojih verskih in/ali moralnih
prepričanj. Smo demokratke, republikanke, neodvisnice, socialistke ali
svobodnjakinje. Nekatere od nas so prijazne do malih živali. Nismo niti
obsedene s seksom niti nismo nimfomanke. Zivimo v partnerskih
odnosih, gradimo na zaupanju, skrivnosti obdržimo zase. Smo hčere,
sestre, matere; smo žene. Resničnost je taka, da nas moški potrebujejo
Vendar nas nočejo potrebovati. In za to krivijo nas. Zato je treba
mi - očitno so one krive za to.
da se moškim zdijo tako privlačne. Zato so 'kurbe' amoralne - ker je
njihova služba ta, da se vdajajo tistemu delu amoralnega, ki je skrit v
muslimanske ženske skrivati pred moški

seh nas. Torej - poskusite zdaj vse to odmisliti. Vse domneve, vsa
prepričanja. Vsaj za hip se osvobodite krivde, predsodkov, obsodb. Potem
lahko sledite moji zgodbi.

Leta
1995
sem doktorirala iz
socialne
antropologije in pričakovala redno
zaposlitev s polnim delovnim časom na neki višji izobraževalni ustanovi
Kar pa sem v resnici dobila, je bila cela vrsta predavateljskih mest, kajti
večina univerz ni več ponujala profesur oziroma so jih ponujale zelo
malo. Koncc koncev smo bili v devetdesetih in štipendije in drugi viri
prihodkov niso več bili tolikšni kot včasih. Na koncu sem se odločila,
da vztrajam, kajti to je bil moj izbrani poklic. To je bilo moje poslanstvo.
Ko sem začela delati za agencijo za posredovanje spremljevalk, sem
predavala od semestra do semestra, plačali pa so mi -na koncu vsakega
semestra -nič kaj gosposki znesek tisoč tristo dolarjev bruto na seminar.
Ženska, ki sem jo poimenovala Peach, je vodila agencijo za po-
sredovanje spremljevalk, lahko bi rekla srednjega nivoja. Naj pomislim:
kako bi vam to lahko najbolje razložila? Ni dobila rokovskih zvezdnikov,
ki so prišli v mesto, je pa zato dobila njihovo spremstvo. Dobila je
lastnike podjetij, a ne nujno takšnih, o katerih se je že veliko slišalo
Dobila je moške, ki so imeli apartmajc v hotelih, a ne prav v najboljših
Nikoli ni dobila takšnih strank, ki bi si želele oralnih užitkov v
avtomobilu, a prav tako je le redkokdaj naletela na takšno stranko, ki bi
potrebovala spremljevalko za enotedenski oddih na Bahamih. Peach je
prek oglasov iskala dekleta in ženske, ki bi delale zanjo. Njeni oglasi so
se od drugih te vrste razlikovali že na daleč, saj je od kandidatk zahtevala
vsaj nekaj univerzitetne izobrazbe. Dejstvo je, da je marsikateri študentki
pomagala odplačati študentsko posojilo. Imela je posebno tržno nišo:
pri njej so prišle na svoj račun stranke, ki so poleg seksa zahtevale še
nekaj inteligentnega pogovora. Lojalnost je vzbujala tako pri dekletih
kot pri strankah in poskušala je biti poštena do vseh
Ljudje, ki so prihajali k njej, so bili člani osebja fakultete, pa tudi

borzni posredniki in odvetniki. Bili so osebki iz podzemlja, ki so ji
ponujali, da ji bodo 'uredili' težave, pa tudi kakšni računalničarji, ki
niso ločili košarice C od C-diska. Bili so lastniki restavracij, nočnih
klubov in zdravilišč. Bili so hendikepirani, zaposleni, družbeno ne-
prilagojeni, takšni, ki so bili tik pred poroko. Z dckleti so se dobivali v
pisarnah, restavracijah, na jadrmicah in v lastnih zakonskih posteljah, v
zanemarjenih motelih, v gostinskih objektih in v apartmajih v hotelu
Park Plaza. Bili so najbolj nevidna in neopazna skupina moških v
Bostonu, ki jim je bilo skupno le to, da so si lahko privoščili malo družbe
za dvesto dolariev na uro
Cas, za katerega so plačali, so izkoristili zelo različno, in to je moj
vsakdanji odgovor, če kdo - in vedno se najde kdo, ki bo to storil v
kakem pogovoru o tem poklicu - reče kaj obtožujočega v zvezi z
domnevno degradacijo ponudbe scksa za denar. Kajti glede na moje
izkušnje to nima smisla
Zdaj gotovo mislite, da manipuliram z besedami, kajne? Pa ne: pustite,
naj povem do konca, pa boste vidcli, da to ni le predsodek. Ljudje so v
marsikaterem poklicu plačani na uro, kajne? Dclodajalci, na primer,
najamejo svetovalce z znanjem iz določenih strok, ki ga svetovalci
ponujajo, delodajalci pa jih želijo imeti, uporabljati, imeti moč in vpliv
nanje, karkoli pač. Delodajalec- oziroma stranka - plača svctovalčeve
storitve na uro. Svetovalec v tem času izvaja določene s stranko vnaprej
dogovorjene naloge.
Svetovalec uporablja svoje strokovno znanje in izkušnje, da bi ustvaril
nekaj za stranko; ne 'prodaja' svojega strokovnega znanja. Je kvalificiran
strokovnjak z določenim znanjem, za katero obstaja povpraševanje in
za katero so stranke pripravljene plačati vnaprej določeno ceno, ki se
zaračunava na uro. Edino, kar pravzaprav prodaja, je svoi čas. Obdrži
strokovno znanje, stranka obdrži izdelek; a ure, ki so bile vložene v
projekt, so izginile.
Dekle na poziv je svetovalka, ki uporablja svoje strokovno znanje in
izkušnje iz zapeljevanja in nudenja užitkov, da bi se držala ustnega
dogovora s stranko, ki jo plačuje na uro, da bi skupaj dokončala projekt

o katerem sta se predhodno dogovorla. Je kvalificirana strokovnjakinja
z določenim znanjem, za katero obstaja povpraševanje in za katero so
stranke pripravljene plačati vnaprej določeno ceno, ki se zaračunava na
uro. Uporablja svoje strokovno znanje in izkušnje, da bi ustvarila nekaj
za stranko; ne prodaja' svojega strokovnega znanja ali orodij, ki jih
uporablja pri svojem delu.
Ce je med tema dvema osebama tako velik prepad, če je več
poniževanja v enem kot v drugem poklicu, bi rada, da mi to razložite,
kajti odkrito povedano - jaz tega ne vidim. lmam prijateljice, ki so
natakarice - natakarice v tako imenovanih kultiviranih restavracijah na
Newbury Streetu in Columbus Avenue in v restavraciji na obrežju, toda
oprostite - nikoli v življenju ne bi prenašala tega, kar morajo nekatere
od njh prenašati vsak večer. La noben denar na Svetu
Ko že govorimo o dcnarju: imamo zclo dobro urno postavko. Nc
pozabite, da nam denarja, ki ga dobimo, ni treba deliti z nikomer, ne z
državo, ne z davkarijo, ne s socialno. Vzamem nazaj, kar sem rekla:
imam presneto dobro urno postavko!
Občasno ne pride do seksa. Osamljeni moški včasih iščejo le družbo,
nckoga, ki bi jih poslušal: vredno se jim zdi toliko plačati. Spomnim se
prizora iz filma Frankie in Johnmy, ko je Al Pacino kmalu za tem, ko so
ga izpustili iz zapora, najel žensko, s katero bi se ljubkoval, ki bi mu
dovolila, da zaspi v njenem objemu, stisnjen ob njene obline. Ta prizor
se mi je od nekdaj zdel izredno ganljiv.
Nekatere stranke ta čas izkoristijo za pojavljanje v javnosti, v
restavracijah ali na konccrtih, bodisi zato ker si resnično želijo družbe
za te dejavnosti bodisi zato ker se postavljajo s tem, da so še vedno
sposobni dobiti čedno spremljevalko. Nekaterc stranke nas zamenjajo
za terapevtke in porabijo ta čas za pogovore, da imajo nekoga, ki jih
posluša, ko govorijo o svojih težavah, o svoji praznini
Kakorkoli že, resnica je taka, da si večina strank želi seksa. Neka-
teri hočejo hitrega in dobrega, in po njem je dekle prosto, drugi pa ga

hočejo kot medigro, ki je podobna zmenku, pri čemer se takoj začnejo
prepirati, če mislijo, da so bili prikrajšani za kakšno minuto plačanih

storitev. In potem so tu vmes še vse ostale situacije, ki si jih lahko
predstavljate.

Spremenila
sem vsa
imena
v knjigi razen svojega, to pa zaradi številnih
razlogov, za katere sem prepričana, da jih boste razumeli. A nič ni
izmišljeno. Ti ljudje so resnični. Jaz sem resnična. Vse to se je res
dogajalo v Bostonu v drugi polovici devetdesetih let. Prisežem.
Torej...je v vas kaj radovednega, raziskujočega duha, ki si želi vedeti?
Bi radi vedeli, kaj si mislimo, kako čutimo, kdo smo?
Potem pa dobrodošli v mojem svetu.